Beseda joga izhaja iz sanskrtskega korena judž, ki pomeni združiti. V duhovnem
smislu pa mislimo na združitev naše običajne zavesti z višjo zavestjo. Beseda
pomeni tudi metode, ki vodijo k taki združitvi.
Izraz višja zavest ima lahko več pomenov. Ko govorimo o jogi, moramo vedeti,
da z njim mislimo Resničnost, ki ni snovna, vitalna, umska, intelektualna ali
celo moralna, temveč povsem druge vrste. Ta je nekaj nerojenega, neodvisnega
od česarkoli razen od samega sebe, brez vsake napake, pomanjkljivosti itd. Ta
Resničnost je opisana z raznimi besedami: Atman, Išvara, Bhagavan, Brahman,
Puruša. Razni ljudje so ji dali različna imena. Cilj joge je, da z neposrednim
izkustvom spoznamo to Resničnost.
Joga je spoznanje in praksa. Tako kot znanost, tudi joga uporablja opazovanje
in eksperiment. Toda ta se ne nanašata na zunanjo naravo, pač pa na človeško
notranjo naravo oz. nrav. Ima enak odnos do sil in snovi človeškega notranjega
bitja in narave kot ga imajo naravoslovne znanosti, recimo, do elektrike ali
pare.
Toda ljudje smo različnih nravi in zato je več vrst jog. Kot svoj pripomoček
se vsaka poslužuje svoje plati naše nravi. Hatha joga uporablja telo in njegovo
življenjsko silo. Njena predpostavka je, da je naše telo polno nečistosti, zaradi
česar se vitalna sila ne more gladko pretakati po njem. Z njenimi postopki odstranimo
te ovire in omogočimo doseganje najvišjega cilja. Radža joga napade um. Privede
ga do popolne umiritve, kar nam omogoči spoznanje Sebe (svoje biti). Karma joga
nas uči, kako usmerjati svojo dejavnost, da bomo lahko presegli svoje sedanje
stanje zavesti. Džnana joga nudi metodo s katero spregledamo, kaj v resnici
smo s tem, da presežemo svoje istovetenje s telesom, življenjem ali umom. Bhakti
joga je joga čaščenja. Uporablja emocije srca in jih usmerja k Božanskemu kot
najvišji obliki zavesti. Tantra predstavlja posebno zvrst joge. Čeprav je več
šol tantre, lahko rečemo, da vse bolj ali manj posvečajo pozornost duhovni Sili
kot glavnemu sredstvu za združitev.
Integralna joga Šri Aurobinda je nova in od drugih neodvisna joga. Vključuje
cilje vseh ostalih jog. Kot sredstva pa se poslužuje človeške duše in na koncu
tistega, kar Šri Aurobindo imenuje nadum. Veruje v duhovni razvoj. Po njej obstaja
vedno bolj napredujoči razvoj zavesti v svetu in pri človeku. Gre za razodevanje
vedno višje zavesti. Z evolucijo se je ta najprej razodela v snovi, življenju
in umu; za umom pa pride nadum, ki je celovito spoznanje in najvišja volja.
Ta bo preobrazil človeško bitje in nrav, vključno s fizičnim telesom, ki bo
postalo duhovno in se zavedalo Boga.
