Prvič je
prišla v Pondicherry leta 1914. Takrat je bila poročena s francoskim filozofom
Paulom Richardom. Paul je bil v Indiji že štiri leta prej in ob vrnitvi ji je
pravil o svojih srečanjih s Šri Aurobindom v Pondicherryju. Takrat je namreč
pri velikem jogiju poizvedoval o notranjem pomenu judovskega znaka, Davidove
zvezde, na katerega je Mirra večkrat naletela v svojih okultnih izkušnjah. V
teh izkušnjah je večkrat srečala tudi človeka, s katerim se je kasneje na snovni
ravni spoznala v tem mestecu na Koromandelski obali.
Rojena je bila kot Mirra Alfassa 21. februarja 1878 v Parizu. Njeni starši
so prišli iz Egipta le leto poprej. Zelo zgodaj, že pri petih letih, je imela
prvo duhovno izkustvo. Spontana duhovna izkustva je doživljala vse otroštvo
in od dvanajstega leta dalje, ko se je zavestno lotila joge, so se ji v sanjah
in videnjih začeli pojavljati obrazi določenih svetih osebnosti, ki so ji dajali
napotke za njeno duhovno disciplino. Kasneje, ko se je njen notranji in zunaji
razvoj nadaljeval, je vse pogosteje in jasneje vzpostavljala duhovne odnose
z enim od teh bitij. Imenovala ga je Krišna, Gospoda iz Bhagavadgite.
Med osemnajstim in dvajsetim letom svoje starosti je dosegla zavestno in trajno
združitev z Božansko Prisotnostjo. Po dvajsetem letu si je zelo želela, da bi
se podvrgla vodstvu kakega adepta in sledila okultni znanosti ne le naključno
(s poskusi in zmotami), pač pa sistematično. V ta namen je odšla v Tlemcen v
Alžiriji, kjer se je šolala v okultizmu pod vodstvom slavnega mojstra Maxa Theona.
V naslednjih nekaj mesecih je na tem področju fenomenalno napredovala, saj je
z lahkoto prešla v trans in drugega za drugim prebujala subtilne ovoje, obiskovala
nadfizične svetove itd. Ni pa takim okultnim avanturam Mirra pripisovala posebnega
pomena. Vedela je, da je okultizem le nekje na polovici poti v duhovnih uresničevanjih
in da s tem nima smisla izgubljati preveč časa. Po vrnitvi v Pariz je vodila
skupinico duhovnih iskalcev. Leta 1914 sta se s P. Richardom odpravila v Indijo.
Ob
prvem srečanju je Mirra v Šri Aurobindu prepoznala svojega Učitelja v okultnem
življenju, "Krišno", ki se ji je pojavljal v videnjih. V Indiji sta
Richardova ostala do začetka prve svetovne vojne in pomagala Šri Aurobindu pri
izdajanju biltena Arya.
Leta 1916 je moral Paul na Japonsko. Mirra se mu je pridružila in ostala tam
do začetka leta 1920, nato pa se je vrnila v Pondicherry in nadaljevala svoje
sodelovanje s Šri Aurobindom. Postopoma se je okrog njiju nabiralo vse več učencev.
Tako je začel nastajati ašram, katerega vodenje ji je Šri Aurobindo prepustil
leta 1926, ko se je umaknil v samoto. Mati, kot so ji učenci vse pogosteje rekli,
je od takrat vodila ašram organizacijsko in duhovno in v petdesetih letih njenega
vodstva je prerasel v veliko, večplastno skupnost, ki ima danes okrog 2000 članov.
Leta 1951 je botrovala ustanovitvi šole, ki je postopoma prerastla v današnji
Sri Aurobindo International Centre of Education. Blizu Pondicherryja, v zapuščeni
pokrajini, pa je leta 1968 položila temelje mednarodnega mesta Auroville, kjer
naj bi se oblikovalo jedro za bodoči razcvet Šri Aurobindovega videnja enotnosti
vsega človeštva.