Živimo v času neprestanih sprememb, ko drugo za drugim prihaja iz rabe skoraj
vse, česar smo bili vajeni prej, in ko tudi mnoge tradicionalne vrednote ali
splošno razširjena gledanja na življenje za nas izgubljajo veljavo ali pa jih
– četudi so nam še vedno blizu – vse bolj trga iz naših rok in odplavlja povodenj
časa. V zameno za mnoge prejšnje stvari in vrednote, ki smo jih izgubili, nam
naš čas ponuja obilico materialnih užitkov, ugodnosti in pripomočkov, vendar
pa nas kljub svojim presenetljivim dosežkom, ki nam jih daje v znanosti, tehniki
in gospodarstvu, dokaj pogosto pušča skoraj docela praznih rok, kar zadeva globlje
odgovore na vprašanja o tem, kaj so resnične in pristne življenjske vrednote,
katerim bi bilo tudi v spremenjenih razmerah modernega časa vredno in je treba
slediti posamezniku in družbi, če hočemo ohraniti pravo notranje ravnovesje
in mirno gotovost o vrednosti in smiselnosti svojega dela, težav in življenja.
Prav tako malo jasnih in notranje zadovoljivih odgovorov je mogoče dobiti na
vprašanje, kako razložiti vsa ta različna dogajanja in spremembe v družbi in
še posebej mnoge pojave, s katerimi se naš čut za dobro, lepo in žlahtno nikakor
ne more sprijazniti. Teže od vsega drugega pa je najti jasno zadovoljive in
prepričljive odgovore na vprašanje, kam in v kakšno prihodnost nas vodijo vse
te spremembe in kakšen je pravi smisel in smoter – če le-ta sploh obstaja –
ne samo našega ločenega osebnega bivanja, temveč tudi življenja človeške skupnosti,
naroda, družbe, človeštva.
Vrhu te splošne nejasnosti in pogosto tudi resnične zbeganosti spričo pomanjkanja
zadovoljivih odgovorov na nekatera vprašanja, zadevajoča življenje posameznika
in družbe, pa je pred nami prihodnost, ki se nam kaže polna velikih nevarnosti
in celo smrtonosnih groženj.
...
Tako ni čudno, da ljudje s strahom ali bojaznijo gledajo v prihodnost, brez
pravega upanja in zaupanja, ki bi moglo dajati polet in notranjo trdnost njihovim
prizadevanjem in življenju. Ni čudno niti to, da je ob tem naglem slabljenju
ali izginjanju tradicionalnih vrednot ali življenjskih načinov in v tej splošni
zbeganosti oziroma negotovosti spričo nenehnih sprememb in tega občutka ogroženosti
ter bitne življenjske frustriranosti v današnjem času najti vse več posameznikov,
skupin in gibanj, ki se jim ne posreči najti obetajoče in ustvarjalne poti v
prihodnost ter se zatekajo v dekadentne življenjske vzorce ali sledijo pervertiranim
vrednotam in destruktivnim ciljem. Ni čudno, vendar pa je vsaj paradoksno, glede
na to, da nam prav današnjost ponuja večje možnosti za prihodnost, kot so jih
dajale vse znane prejšnje dobe.
...
Če nam sodobna psihologija vsaj nekaj lahko pove o tistih paradoksalnih pojavih
današnjega časa, ki v glavnem izvirajo iz konfliktnosti in frustracij v posamezniku
in v družbi ali iz divjih in neukročenih iracionalnih sil človekove animalne
narave ... pa nam na primer skoraj nič ne more povedati o naravi njegovih najbolj
človeških ali najvišjih osebnih ali kulturnih vrednot, doživetij, stvaritev,
dosežkov ter o njegovih najglobljih, ali, denimo, prihodnjih rastnih, razvojnih
potencialih, prav zato pa nam skorajda nič ne more povedati o njegovi prihodnji
poti in rasti, niti ne o verjetnem ali pa možnem prihodnjem razvoju in rasti
človeške družbe.
...
Tukaj je vredno prisluhniti temu, kaj nam lahko pove o naravi človeka in globljih
determinantah razvoja človeške družbe, osnovnih vrednotah ter drugih silah,
ki oblikujejo njeno življenje, in fazah skozi katere prehaja v svoji rasti,
ter njenih bodočih možnostih, njenih razvojnih potencialih in samem smislu družbenega
razvoja Šri Aurobido, eden največjih duhov in najbolj sijajnih predstavnikov
Indije, kateremu je bil poleg obsežnega znanja o zgodovini in dosedanjemu razvoju
človeške družbe lasten tudi najgloblji vpogled in najvišje izkustvo, kakršnega
daje joga, se pravi, že tisočletja stara praktično psihološka veda in disciplina,
ki – kot je videti – omogoča prodreti do večjih globin in višin človeškega bitja
in do njegovih večjih razsežnosti, kot je doslej uspelo zahodni empirični psihologiji
...
Iz predgovora Janeza Svetine.
Šri Aurobindo: Človeški ciklus, psihologija družbenega razvoja. Izdala: Slovenska
matica, Ljubljana 1980, ki ga je 2004 tudi ponatisnila. Knjiga ima 380 strani,
19x12 cm.
Knjigo lahko kupite v vsaki boljši knjigarni in na spletu.
